Po kratkem premoru se vam spet javljam. Kakšen teden nazaj so mi končno spremenili smeno, tako da sedaj delam od 16-ih pa do 4-ih zjutraj. To mi je malenkost zmešalo bioritem, ampak mi je razpored všeč, ker imam „čas“ za špilanje turista v pristaniščih. Čas sem dal v narekovaje, ker vsak tak izhod pomeni, da si moram trgati od ure od tistih, ki so namenjene za spanje. Ponavadi tako spim kakih pet ur, ob desetih vstanem in grem do pol štirih ven, potem pa na hitrico nazaj na delo. Ni treba posebej omenjat, da sem po koncu takega dneva izžet do konca in da naslednjega spim do treh popoldne.Ampak dobro, vsaka stvar ima svojo ceno in pomoje se splača žrtvovati spanje za to, da vidiš kraje, ki jih drugače gotovo ne bi. Predvčerajšnjim smo tako bili na Jamajki in ker sedaj nekaj časa ne bomo pluli tja, vam bom na kratko opisal videno. Potniške križarke se na Jamajki ne ustavljajo v Kingstonu, ampak na drugi strani otoka, v mestecu Ochos Rios. Ne vem točnega razloga za to, ampak najbrž k temu pripomore dejstvo, da je Kingston eno najbolj nevarnih mest na svetu. Toliko o njihovi „peace & love“ filozofiji…
Ker je za bele turiste precej tvegano, da se posamezno sprehajajo po otoku, se nas je nabralo nekaj ljudi z ladje in smo si za par ur najeli taksista, da nam pokaže lokalne znamenitosti. Najprej nas je odpeljal do slapov na reku Dunn, ki po prebranem v vodiču spadajo med eno glavnih znamenitosti na Jamajki. Tam smo si najeli te smešne gumijaste čevlje, ki ne drsijo in se z množico odpravili lezit po kamnih. Je bilo preej zabavno, ko pa pogledam slike me spominjajo na prizore iz reke Ganges.
Zatem smo se odpeljali še na kratko vožnjo skozi deževni gozd do razgledne točke nad mestecem, nato pa nazaj v pristanišče in naša kratka avantura je bila zaključena, brez da bi poskusili zadevo po kateri je otok s samo dvema milijonoma prebivalcev znan po celem svetu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar