Pred začetkom tega križarjenja je prišlo na oddelku za hrano in pijačo do menjave v vodtsvu in tako je na ladjo prišel novi F&B (food and beverage) menedžer. Na smolo vseh, ki smo tu zaposleni, gre za skrajno dlakocepskega ritojebca iz Norveške, ki želi, da vsi procesi potekajo točno tako kot je zapisano v pravilniku. Takoj ko pride do kakršnihkoli odstopanj, te v izbrani angleščini potegne na stran in ti začne dajati lekcijo. Če se napaka ponavlja, o tem obvesti tebi neposredno nadrejenega in potem si nadlegovan z dveh strani, kar zna biti ob vsej naglici in pomanjkanju delovne sile precej stresna zadeva.
Seveda sem bil njegovega pametovanja deležen tudi sam. Prvič me je potegnil na stran, ker nisem imel pokrivala na zgornjem pladnju vozička za prevoz hrane..
„Iztok, please step aside for a moment.“
„Hello sir, how are you?“
„Very well, thank you. Now Iztok, I firmly believe that you're an inteligent person. Am I right on this one?“
„Yes sir, you are.“
„Tell me then, what's mising in this picture.“
„Tray on the top oft he troley. I'll remember to put it on next time.“
Tako izgleda debata z managerjem. Ob neki drugi priložnosti, ko sem se zjutraj spet pozabil obriti, je lekcija padla s strani vodje oddelka. Po narodnosti je Hrvat in tako je tudi lekcija imela malo drugačen ton..
„Iztoče, jebote, zašto se opet nisi bril?“
„Zaboravil sem.“
„Kako možeš da zaboraviš? Ako bi bil cura, razumel bi te. A muški treba, da se brije svaki dan, jasno?“
„Jasno, obrit čem se med pavzo.“
Najbolje je, da vse skupaj vzameš zlahka, spustiš skozi eno uho notri in čez drugo ven ter skušaš gledati na stvari bolj s smešne plati, drugače se ti hitro lahko strga film.
In točno to se je zgodilo z dvema fantoma iz Bolgarije, ki sta tako kot večina Evropejcev bolj kot zaradi denarja prišla zato, da bi videla nekaj sveta. F&B jima je ves čas utrujal, ker med delom nista bila nasmejana in dobrovoljna (Carnival namreč prodaja „hospitality“ kot eno izmed glavnih vrednot), zaradi česar sta bila tudi premeščena na nižjo pozicijo. Še isti večer sta v crew baru namesto piva kupila steklenico viskija, jo izpraznila in razgrajala po ladji, naslednji dan pa enostavno nista prišla na delo. To je bil za varnostno službo zadosten razlog, da ju prime in ju s plačano letalsko karto pošlje v Sofijo ob prvi naslednji priložnosti. Tako bosta do Miamija čez 4 dni brezdelno tavala po podpalubju in se smejala vsem, ki bomo tu še malo dlje časa.
Jaz se zaenkrat še kar dobro držim in gledam na vse skupaj kot na večmesečno vajo utrjevanja svoje psihe. Če zdržim do konca, me najbrž nobena stvar več ne bo vrgla iz tira.
Ni komentarjev:
Objavite komentar